Aktualnost misli Maxa Webra, Letnik VII - 1990, Številka 9
Max Weber in sociologija religije: temelji modernega duha in vprašanje postmoderne
Razprava se osredinja na tekste iz "Gesammelte Aufsatze zur Religionssoziologie" kot so "Vorbemerkung", "Einleitung" in "Zwischenbetrachtung" ter na predavanje "Beruf zur Wissenschaft". Na njihovi osnovi skuša prikazati Webrovo pojmovanje razmerja med racionalizacijo posameznikovega življenja v odrešilnih religijah in racionalizacijo posameznikovega delovanja na posameznih področjih, npr. ekonomskem. Če je napetost med obema racionalnostima optimalno razrešena ob (kalvinski) teološki predpostavki absolutno suverenega in skrivnostnega Boga in njenih posledicah (predestinacija, "odčaranje" in homogenizacija sveta), kakšne so ali bodo po Webru dolgoročne posledice dezaktualizacije teoloških predpostavk "Protestantske bitke", to je (sekulariziranega) poiiteizma kot "religioznega vsakdana"?
Celoten članek
|
Izvozi članek
Pojem racionalnosti pri Maxu Webru
Avtor na osnovi analize relevantnih Webrovih tekstov in nekaterih sodobnih interpretacij rekonstruira osnovne vidike in modalitete pojma racionalnost. V ospredju je obravnava 1) smotrne in vrednostne racionalnosti v kontekstu družbenega delovanja; 2) formalne in materialne racionalnosti; 3) procesa racionalizacije. Avtor ugotavlja, da je ta pojmovni aparat racionalnosti še vedno ustrezen za analizo tako (bivših) socialističnih kot tudi (post)modernihzahodnih družb.
Celoten članek
|
Izvozi članek
Spoznavno-teoretski izvori Webrove metodologije družbenih znanosti
Obstajajo različne znanstvene ocene o vplivu Webrove metodologije družbenih znanosti na sodobno sociološko prakso. Soglasje tudi ni doseženo o njenih epistemoloških izvorih. Prispevek se ukvarja z vsemi temi teoretskimi vprašanji Osnovna predpostavka je, da je Weber koncept znanstvene objektivnosti razvijal v okviru epistemoloških premis historizma in neokantovske filozofije.
Celoten članek
|
Izvozi članek
Max Weber in nemška socialna država : Izhodišča za nastanek socialne politike v Nemčiji
Članek najprej obravnava vlogo zgodnjega družboslovja pri etabliranju avtoritarnega karakterja nemške socialne države. V nadaljevanju je analiziran odnos Maxa Webra do socialne politike. Weber na eni strani kritizira oziroma demistificira potrebo po "moralni birokraciji" kot nosilnem stebru socialne države; na drugi strani pa se zavzema za povezavo med sociologijo in "znanstveno socialno politiko". To pomeni, da sociologije ne postavlja v funkcijo reševanja konkretnih socialno-političnih problemov, temveč jo postavlja v funkcijo zadovoljevanja socialno-političnega spoznavnega interesa.
Celoten članek
|
Izvozi članek
Webrova "desnica" in "levica"
V pričujočem prispevku je proučeno sprejemanje Webrove sociologije v okvirih funkcionalistične in kritične teorije. V okviru prve so kritično analizirane in ocenjene Parsonsonove in Luhmannove interpretacije Webra, v okviru druge pa Horkheimerjeve, Neumannove, Marcusejeve in Habermasove. Avtor zaključuje, da Webrovi koncepti moči, birokracije, racionalnosti in teleološke razlage še vedno vztrajajo kot "končna meja", vključno z Webrovo refleksijo vloge intelektualca v svetu masificirane in kontrolirane družbe. Niti neopozitivistična, niti neomarksistična stran nista resno ogrozili Webrove ostre omejitve obeh; epistemičnih in praktičnih možnosti za moderno družbeno teorijo oziroma nekatere ambicije te teorije, da bi se približala izvornemu svetu izza tržne ekonomije, birokratske države in samozanašujočega se intelektualca.
Celoten članek
|
Izvozi članek
(Ne)legitimnost oblasti v socialističnih družbah: kaj bi Max Weber resnično rekel?
Webrovo pojmovanje legitimnosti oblasti je izrazito vplivalo na raziskovanje reprodukcije politične oblasti v socialističnih družbah. Že nesistematičen pregled teh raziskav pa pokaže, da je bil ta vpliv diferenciran. Mogoče je razlikovati vsaj tri raziskovalne orientacije: medtem ko je za prvo značilno, da skuša ob upoštevanju Webrovih tipologij definirati tip legitimne oblasti, ki prevladuje v socialističnih družbah, se druga osredotoča na procese legitimizacije "socialistične" oblasti Tretja orientacija pa upošteva Webrov koncept legitimnosti predvsem kot okvir raziskovanja, raziskovalno pozornost pa usmerja na dejavnike (ne)stabilnosti oblastnih odnosov. Primerjava teh treh pristopov sugerira sklep, da ima Webrova "teorija legitimnosti oblasti" lahko pomembno hevristično funkcijo pri raziskovanju (ne)stabilnosti odnosov oblasti, ni pa je mogoče neposredno "angažirati" v konkretnem raziskovanju.
Celoten članek
|
Izvozi članek
Racionalnost komunističnega delovanja?
V članku poskuša avtor odgovoriti na vprašanje, ali je mogoče v kontekstualni okvir, kot ga je oblikoval Max Weber, umestiti komunistično delovanje in mu določiti stopnjo racionalnosti. Vsaka podrobna analiza komunističnih družb s pomočjo Webrove tipologije stopenj racionalnega delovanja pokaže, da je Delovanje subjektov v teh družbah še najbolj podobno Webrovemu tipu tradicionalnega delovanja, saj so kritični presoji in preurejanju (korigiranju) odtegnjeni vsi elementi (cilji, vrednote in rezultati), razen sredstev. Zato avtor sklepa, da obstoja nedvoumna strukturna privlačnost med tradicionalnimi družbami in komunistično ureditvijo, saj so le te rezultat kritike evropskega načina modernizacije.
Celoten članek
|
Izvozi članek
Organizacija in moč : tri vprašanja o strukturi moči
Weber se je ukvarjal z vprašanjem o legitimnosti moči. V šestdesetih in sedemdesetih letih pa se je pozornost sociologije preselila z vprašanja o legitimnosti moči na vprašanje o strukturi moči: v ospredje stopi vprašanje "Kako se da zmanjšati ali celo ukiniti oligarhičnost distribucije moči?". Pokazati poskušamo, da je za (post)moderno socialno strukturo vprašanje o legitimnosti moči bolj pomembno kot vprašanje o strukturi moči, se pravi, bolj relevantno kot vprašanje "Kako vzpostaviti čim bolj neoligarhično distribucijo moči?" je vprašanje "Katera moč je v (post)moderni družbi legitimna?". Skratka, vrniti se moramo k Webrovemu vprašanju.
Celoten članek
|
Izvozi članek
Urbanizem kot formalizacija dogajanja v prostoru
Avtor obravnava urbanizem kot sklop formaliziranih pravil, ki uravnavajo družbeno življenje v urbanem prostoru.Obstoj paralelnega neformalnega sistema je vedno bolj ali manj evidenten, čeprav redko uradno priznan. Če obstaja med obema sistemoma komunikacijska povezanost oz. odprtost, potem razlika med obema ni problematična. Kohabitacija je mogoča oz. normalna. Ko pa se razlika zaradi zaprtosti formalnega sistema preveč poveča, nastopi kriza. Urejanje prostora je kompleksen visoko formaliziran mehanizem, ki je tudi relativno visoko odporen na spremembe v svoji okolici, tj. v neformalnem sistemu. Zaradi tega obstaja velika verjetnost, da prostorske strukture in iz njih izvirajoča pravila niso usklajena s socialnim dogajanjem. Tekst je nekakšen pledoaje za komunikacijski odnos med formalna in neformalno sfero, tj. permanentno iskanje optimalnega razmerja med obema sistemoma.
Celoten članek
|
Izvozi članek
Nacionalna država kot sociološki problem
Šele v zadnjih dveh desetletjih so se v sociologiji pojavila dosti obetajoča dela, ki obravnavajo fenomen nacionalne države. Prispevek se ukvarja z definicijami nacionalne države, s problemom v zvezi z njeno (ne)kompletnostjo,tradicijami državljanstva in s pojavom bolj uravnoteženega in bolj aktivnega razmerja med (post)moderno državo in etnosom. Ne glede na njeno dosti preveč pomembno vlogo v družbi in navzven ter poleg tega še zagotovljeno vlogo v prihodnosti, se bo morala nacionalna država prilagoditi ali pa se že prilagaja vedno bolj naraščajoči avtonomizaciji etničnih skupin/identitet in politizaciji regij na eni strani in uveljavljanju transnacionalnih vrednot kot posledic globalizacije ekonomije, kulture, ekologije in človekovih pravic na drugi.
Celoten članek
|
Izvozi članek
Modernizacija družbe kot predpogoj za konstituiranje družbenega "Health promotion"
Health promotion kot nekakšna welfare mix strategija oziroma kot "konfederacija gibanj", katerih skupni imenovalec je povečanje vpliva ljudi napogoje, ki opredeljujejo njihovo zdravje, predpostavlja funkcionalno visoko diferencirano družbo, katere delni sistemi (posamezni sektorji, ki opredeljujejo zdravje) so zmožni visoke stopnje samorefleksivnosti in samoreprodukcije v skladu z njihovo lastno avtopoetično operativno logiko. V (samoupravnem) socializmu, kot sistemu "organizirane neodgovornosti" je konstituiranje gibanja bistveno omejeno, ker se le-ta ravna po zakonitostih klasične, kavzalne, teleološke oziroma substancialne sistemske teorije.
Celoten članek
|
Izvozi članek
Trije čisti tipi legitimne oblasti : Legitimnost oblasti; temelji legitimnosti.
Povzetek članka ni na voljo.