Talcott Parsons, Letnik VIII - 1991, Številka 11

Družbena evolucija in procesi modernizacije v luči Parsonsove teorije

Namen članka je v rekonstrukciji glavnih značilnosti Parsonsove teorije družbene evolucije in modernizacije. Za boljše razumevanje obeh konceptov so najprej orisani relevantni vidiki kategorialnega aparata obče teorije delovanja. V nasprotju s kritiki Parsonsove funkcionalistične sistemske teorije, češ, da je ta usmerjena le v ohranitev družbenega reda in da je neustrezna za razlago temeljnih značilnosti družbene spremembe in razvoja, članek pokaže, daje til pristop sposoben osvetliti razvojne procese, ki konstituirajo moderno družbo kot odprt in dinamičen sistem. Posebej so poudarjeni temeljni razvojni procesi adaptivne sposobnosti oziroma adaptivnega napredka, diferenciacije, inkluzije in vrednotne generalizacije. V zadnjem poglavju, avtor opozarja na dejstvo, da je Parsons v znanem članku o evolucijskih univerzalijah (1964) pravilno ocenil modernizacijski deficit (bivših) realno socialističnih družb in da je anticipiral njihov razvojni zlom.

Celoten članek | Izvozi članek

Očrt temeljnih konceptov Parsonsove sociološke teorije (na ravni teorije akcije in socialnega sistema)

Vesna V. Godina, strani: 17-32

Tekst je namenjen predstavitvi nekaterih temeljnih, pogosto zelo različno razumljenih konceptov Parsonsove sociološke teorije in to na dveh ravneh: na ravni teorije akcije; in na ravni socialnega sistema. Na ravni teorije akcije sta najprej izpostavljena koncepta akcije in akta, pri čemer je poudarjena predvsem simbolna posredovanost prve. Sledijo koncepti sistema, funkcije in strukture, katerih oris omogoči vpeljavo Parsonsove sheme štirih funkcije (AGIL) in kot zadnjega na ravni splošne teorije akcije aksioma ravnotežja. V drugem delu so omenjeni koncepti prikazani še za raven socialnega sistema. Tako je predstavljeno pojmovanje družbe kot sistema, predstavljena je sestava socialnega sistema, diada "alter-ego" s svojimi ključnimi značilnostmi (sistem orientacij, dvojna kontingenta, načelo inercije itd.), status in vloga, za raven socialnega sistema pa je tudi konkretizirana shema AGIL. Na koncu so očrtane še osnovne značilnosti Parsonsovega razumevanja socialne kontrole.

Celoten članek | Izvozi članek

Talcott Parsons - sociološki prispevek k družbeni re/produkciji hierarhije med spoloma

Maca Jogan, strani: 33-41

V prvem delu avtorica obravnava vlogo moškosrediščne kulture in (od moških dominirane) znanosti v določanju naturnosti podrejenosti žensk in njihove drugorazrednosti, kar obstaja kot pankulturni pojav. V analizi sociološkega pojasnjevanja posebne družbene vloge žensk pri T. Parsonsu (v drugem delu) razkriva vključene spoznavne in praktične potenciale, ki prispevajo k podobnemu družbenemu učinku, kot so ga imele teološke interpretacije v preteklosti, k reproduciranju hierarhije med spoloma.

Celoten članek | Izvozi članek

Talcott Parsons in sodobna sociologija znanosti

Franc Mali, strani: 42-53

Teoretske diskusije o T. Parsonsu kot velikem teoretiku vodijo, ne glede na svoj predznak, k zanemarjanju vloge sistemske teorije akcije za razvoj posameznih socioloških subdisciplin: sociologije religije, sociologije medicine in tudi sociologije znanosti. Avtor prispevka izhaja iz temeljne predpostavke, da zveza med Parsonsom in sodobno sociologijo znanosti ni samo posredna. Je tudi neposredna. T. Parsons je posvečal veliko pozornost, posebno v tretji fazi svojega intelektualnega ustvarjanja, vprašanjem sociološke analize kognitivne strukture znanstvenega vedenja in ideji vrednotno nevtralne znanosti.

Celoten članek | Izvozi članek

Uporaba Parsonsovega modela izmenjave v teoriji organizacije

Dana Mesner-Andolšek, strani: 54-62

Članek obravnava uporabo Parsonsovega modela izmenjave v analizi organizacije. Avtorica najprej pokaže, kako Parsons usmeri svojo teoretsko pozornost z najvišje institucionalne ravni družbe na mikroraven. S tem postane model izmenjave - ta je bil oblikovan kot sistem teoretičnih predpostavk- (ne)dosledna empirična operacionalizacija le-teh. Na koncu se avtorica dotakne aplikacije tega modela v teoriji organizacije in njenih stranskih učinkov.

Celoten članek | Izvozi članek

Krmilni mediji in posplošene forme komuniciranja

Andrej Škerlep, strani: 63-73

Prispevek prikazuje Habermasovo reinterpretacijo Parsonsove kategorije "general media of interchange", za katero sam uporablja izraz "krmilni mediji" (Steuerungsmedien). Parsons je v svojem zadnjem teoretskem modelu družbe, ki ga je zasnoval na temelju AGIL sheme, posplošil specifične lastnosti denarja kot medija menjave v ekonomiji še na regulacijske principe menjave v drugih sistemih. Tako je kot štiri temeljne "obče medije menjave" opredelil denar (ekonomski sistem), moč (politični sistem), vpliv (družbena skupnost) in predanost vrednotam (sistem ohranjanja vzorcev). Prispevek pokaže, kako je Habermas na eni strani prevzel Parsonsovo opredelitev denarja in moči kot krmilnih medijev v ekonomskem in političnem sistemu, na drugi strani pa je Parsonsovo opredelitev vpliva in predanosti vrednotam reinterpretiral kot posplošene forme komuniciranja, ki regulirajo interakcije v življenjskem svetu.

Celoten članek | Izvozi članek

Konflikt kot strategija zoper družbeno spremembo

Mojca Novak Pešec, strani: 74-84

Akterji reagirajo na porajanje sprememb z uporabo strategij kooperacije ali konfliktov. Avtorica raziskuje razreševanje individualnih konfliktov, ki so se porodili med akterji različne moči v njihovem delovnem okolja. Analiza procesa razreševanja konflikta je ponudila naslednje ugotovitve: akterji se odločijo za uporabo konfliktne strategije namesto kooperacijske takrat, kadar so njihove dominantne pozicije moči ogrožene. Zato je imel analizirani konflikt vzorec konflikta med nadrejenimi in podrejenimi ter dihotomno distribucijo pridobitev in izgub kot, rezultat. Kot konceptualni okvir za analizo in interpretacijo njenih rezultatov je avtorica uporabila teorijo družbenih sprememb.

Celoten članek | Izvozi članek