Diferenciacija etike in morale, Letnik XIX - 2003, Številka 44
Networks and political mobilization: Beyond structural argument
The article reviews major findings in the studies of social networks and contentious politics within the structural approach. By discussing the contribution of structurally oriented research over the previous emphases on personal pathology and social disorganization, it also points to the limitations of such approach. The focus on political opportunities, resources and social networks should be supplemented with the analysis of social processes and interactive dynamics that account for the structural (or network based) effects. The problem of the interaction between structural and cultural aspects of the process of political mobilization is discussed in relation with the following topics: repertoire of action, movement emergence, scale shift, and recruitment.
Celoten članek
|
Izvozi članek
Dejavniki stabilizacije demokracije v državah vzhodne in srednje Evrope
Avtor se v svojem članku ukvarja z analizo dejavnikov, pomembnih za stabilizacijo demokracije, pri čemer se osredotoča na kontekst postsocialističnih družb vzhodne in srednje Evrope. Pri tem razlikuje med tremi tipi dejavnikov: eksternimi, ki so del notranje družbenega okolja političnega sistema (socialnimi, ekonomskimi, kulturnimi), internacionalnimi, ki izhajajo iz zunanje-družbenega (mednarodnega) okolja in internimi, ki se sestavni del samega političnega sistema. Dokazuje, da gre pri tistih državah, ki so v procesu demokratizacije prišle najdlje, za sovpadanje ugodnejših razmer glede vseh treh tipov dejavnikov.
Celoten članek
|
Izvozi članek
Teoretski okvir korporativnega komuniciranja
Prispevek predstavlja poskus teoretske razmejitve šestih komunikacijskih področij, ki jih lahko najdemo znotraj komunikoloških in poslovnih univerzitetnih programov: organizacijsko, poslovno, upravljavsko, tržno, institucionalno in korporativno komuniciranje. Za analizo in razmejitev posameznih polj komuniciranja, avtorja uporabita različne kriterije: profitni/neprofitni sector; mikro/makro perspektiva; pozitivistični/normativistični prostop, interni/eksterni poudarek, medosebno/množično komuniciranje, obrt /teorija /funkcionalnost /tehnologija komuniciranja, unitaren/ organizacijski pogled na organizacijo. Takšna konceptualno razlikovanje omogoča relativno objektivno zamejitev različnih področij komuniciranja, definiranja ločnic in medsebojnih povezav. Avtorja v analizi ugotavljata, da v nasprotju z organizacijskim, poslovnim, upravljavskim, tržnim in institucionalnim komuniciranjem, korporativnega komuniciranja ne more opredeliti kot samostojno disciplino, pač pa kot nov, holističen način videnja posameznih polj poslovno-organizacijske komunikologije in njihovo integracijo v celoto.
Celoten članek
|
Izvozi članek
Alienacija v starih in novih (pre)oblekah: sodobna relevantnost Marxove teorije odtujenega dela
Članek izhaja iz osnovne ideje, po kateri je Marxova razlaga odtujenega dela še vedno uporabna za analizo in kritiko poznokapitalističnih družb. Čeprav je “alienacija” za številne postmodernistične teoretike zastarel koncept, poskušam pokazati, da nekateri problemi, ki jih je Marx identificiral v zgodnjih fazah kapitalistične industrializacije ostajajo bistveno nespremenjeni v sodobnem kapitalizmu. Po predstavitvi Marxove konceptualizacije ekonomske alienacije poskušam pojasniti način, na katerega lahko nekateri sodobni strukturni pogoji (lastništvo/nelastništvo, nizka stopnja avtonomije na delovnem mestu, oblike nadzora nad delavci, omejevanje samoizražanja v delu) še vedno povzročajo določene oblike odtujitve. Čeprav se delo v materialni industrijski proizvodnji in storitvenem sektorju pomembno razlikujeta, poskušam pokazati, da je emocionalno delo v številnih storitvenih poklicih odtujeno v specifičnem Marxovem smislu. Članek zaključujem z ugotovitvijo, da komodifikacija čustev delavcev vodi - pod določenimi delovnimi pogoji - v odtujitev delavcev od njihove lastne dejavnosti, od njihovih emocij - od njihovega človeškega življenja in od drugih ljudi.
Celoten članek
|
Izvozi članek
Dejanska in katoliška morala: sociološki vpogledi in preizkusi na Slovenskem
Avtorja proučujeta strukturo dejanske katoliške morale med študentkami in študenti (N= 1.325) v Sloveniji, leta 2002. Izhodiščno sta oblikovana dva skupka trditev: prvi se nanaša na tradicionalno katekizemsko moralo, ki se osredotoča na grešno vedenje, drugi pa je prevzet iz (domnevno) Jezusovih stavkov, ki se nanašajo na moralnost. Analiza je pokazala, da vsi elementi katoliške morale pozitivno korelirajo z deklarirano pripadnostjo katolištvu, še bolj pa z vsebinsko katoliško vernostjo. Faktorska analiza je pokazala, da so trditve, ki nakazujejo “Jezusovo moralo”, neposredno povezane z vsebinskim katoliškim verovanjem, tiste, ki so prevzete iz katekizemske miselnosti, pa so povezane s psihološko avtoritarnostjo. V tem smislu avtorja ugotavljata, da cerkev očitno izgublja moč kot tradicionalistična moralna avtoriteta med katoliškimi verniki, ki se vračajo h krščanskim temeljem in v primerjavi s cerkvenimi (katekizemskimi) resneje jemljejo neposredne svetopisemske etične imperative.
Celoten članek
|
Izvozi članek
Etnografska analiza romarskega simbola Marije Pomagaj na Brezjah
V članku je podana etnografska analiza obiskovalcev romarskega središča Brezje na Slovenskem. Cilj analize je bilo sistematično opazovanje različnih tipov obiskovalcev in njihovega lingvističnega in paralingvističnega vedenja (čaščenja) do osrednjega romarskega simbola, kapelice Marije Pomagaj. Uporabljeni sta bili dve metodi, opazovanje z udeležbo in nestrukturirani intervjuji s 24 osebami. Glavnina opazovanja je bila izvedena v predbožičnem, božičnem (23. do 25. december 2002) in novoletnem času (1. in 2. januar 2003), kontrolna dneva pa sta bila 7. in 8. januar 2003. Iz opazovanja ter pogovorov je moč izluščiti več pravilnosti. Aktualnost Marije Pomagaj je relativno visoka v veh letnih časih, višja je poleti, ko se domačinom pridružijo tuji obiskovalci. Ločita se bolj družabni in bolj verski vidik vedenja obiskovalcev do simbolov čaščenja, glede stopnje zamaknjenosti, načina vstopanja in izstopanja v kapelico, vedenja pred kapelico in medsebojne komunikativnosti ljudi. Glede na ta merila (opazovanje) in glede na opravljene pogovore z ljudmi lahko ločimo štiri različne tipe obiskovalcev: mlade pare, starejše pare, starše z otroki in posameznike. Iz etnografsko pridobljenih ugotovitev lahko sklepamo, da se poleg tradicionalnih katoliških vrednot in motivacij med obiskovalci pojavljajo tudi bolj individualizirane oblike religijskega verovanja in čaščenja.
Celoten članek
|
Izvozi članek
Erozija hipertekstovne etike med avtorji spletnih mest
Članek izhaja iz predpostavke, da ideja hiperteksta kot ideja specifičnega načina organizacije informacij v nelinearnem, decentraliziranem sistemu medsebojno povezanih besedilnih delov, na osnovi katere se je razvila tehnologija svetovnega spleta, implicira plemenite družbene spremembe v smeri spreminjanja procesov zaznave in mišljenja, demokratizacije družbe, spodbujanja medsebojnega sodelovanja in nenazadnje učinkovitejše racionalizacije človeškega znanja. Ob predpostavljenih družbeno koristnih potencialih hiperteksta članek izpostavi vprašanje, v kolikšni meri se lahko hipertekst sploh ohrani v svetovnem spletu. V zvezi s tem se osredotoča na specifični, a izjemno pomemben dejavnik - avtorje spletnih mest. Narava tehnologije svetovnega spleta je neposredno odvisna od njenih sestavnih delov, spletnih mest, o njihovi vsebini pa odločajo avtorji, ki so v svojem delovanju v veliki meri neomejeni. Svetovni splet lahko odseva ideje hiperteksta le, če avtorji sledijo določenim pravilom, ki jih definiramo v okviru t.i. etike hiperteksta. Ponujen je teoretski vpogled v mehanizem družbene konstrukcije delovanja, ki izpolnjuje etiko hiperteksta, preko metodoloških korakov - konceptualizacije in operacionalizacije - pa tudi izčrpen empirični vpogled. V metodološkem okviru je ponujen pojasnjevalni teoretski model hipertekstovnega delovanja kot delovanja, ki sledi etiki hiperteksta. V njem nastopajo pojmi hipertekstovnost delovanja, zaznava norme hipertekstovnega delovanja, zaznava ekspertne legitimizacije, prepričanje o pozitivni vlogi hiperteksta in anonimnost delovanja. Na osnovi definicij pojmov so bili izoblikovani indikatorji, podatki pa so bili zbrani s pomočjo spletne ankete od aprila do junija, 2002. Po uporabi kompleksnega postopka za nabiranje anketirancev je bilo za empirične analize ustreznih približno 1000 enot oziroma individualnih (slovenskih) avtorjev spletnih mest. Na teh podatkih je bil s programom LISREL preverjen pojasnjevalni model hipertekstovnega delovanja, ki se izkaže za veljavnega. Čeprav je etika hiperteksta zgolj latentno prisotna, pa ima dobro družbeno osnovo, saj ljudje v relativno veliki meri delujejo v skladu z njo. Posamezniki sicer uporabljajo svoja spletna mesta za zadovoljevanje lastnih potreb, a presenetljivo kažejo veliko posluha za ohranjanje hiperteksta v svetovnem spletu.
Celoten članek
|
Izvozi članek
Seksizem v računalniško posredovani komunikaciji
Adolescentska in postadolescentska rekreacijska kultura klepetalnic (IRC) teži k formiranju surovih in zelo neposrednih oblik seksizma in spolnega nadlegovanja, v diskusijskih forumih, ki so usmerjeni k diskusijam med udeleženci in udeleženkami, pa je tovrstni seksizem oziroma neenako obravnavanje oseb na podlagi spolne identitete prikrito, tipično racionali-zirano in maskirano z neke vrste intelektualno uglajenostjo. V obeh primerih pa imamo pravzaprav opravek z zgolj različnimi strategijami za dosego istega cilja: to je omejevanje participacije žensk z namenom ohranjanja nadzora moških in moških interesov. Ženske pri vključevanju v »on-line« interakcijo pogosto doživljajo ignoriranje ali trivializiranje svojih sporočil in v kolikor vztrajajo pri prezentaciji svojih stališč, so neredko obtožene, da cenzurirajo moške udeležence, ki svojo argumentacijo utemeljujejo tudi na poudarjanju, da je internet svoboden prostor brez cenzure.